Samo ena kaplja krvi bi lahko napovedala razvoj demence ali raka

Največja izvedena študija na svetu o ključnih elementih v človeški krvi napoveduje možnost diagnosticiranja bolezni več kot 10 let pred pojavom prvih simptomov. Za analizo bo dovolj samo ena kapljica krvi, trdijo znanstveniki.

Ideja temelji na projektu britanske Biobanke, v sklopu katerega so v krvi pol milijona prostovoljcev izmerili več kot 250 različnih beljakovin, sladkorjev, maščob in drugih spojin.

Nastali so kompleksni molekularni profili, ki ponujajo podrobne podatke o fiziologiji vsake osebe. Če jih primerjamo z individualnimi zdravstvenimi kartotekami in registri vzroka smrti, ponujajo možnost natančne napovedi zdravstvenega stanja. "To bo resnično spremenilo naše delo," je komentirala dr. Joy Edwards-Hicks z univerze v Edinburgu, ki preučuje, kako spremembe v krvi vplivajo na imunski sistem.

Prepričana je, da bodo zgodnji napovedni testi preprečevali bolezni, ki jih je zdaj treba zdraviti. "To se ujema z želenim modelom preventive - da lahko iz majhnega vzorca krvi dobimo predstavo o vašem zdravju. Če biomarkerji ne bodo v mejah normale, lahko svetujemo, kako to popraviti," je dodala.

Kako točno postavijo diagnozo

Britanska Biobanka je skupaj s podjetjem Nightingale Health pri prostovoljcih merila stotine ključnih presnovkov, vključno s sladkorji, aminokislinami, maščobami, predhodniki hormonov in odpadnimi produkti, kot je sečnina. Presnovki nastajajo oziroma se porabljajo med razgrajevanjem hrane, pijače in zdravil oziroma med kurjenjem energije, obnovo poškodb in gradnjo novih tkiv za rast, piše Guardian.

Z merjenjem presnovkov nastanejo presnovni profili. Spremembe v presnovnih profilih nakazujejo na bolezni. Ko organi nehajo delovati pravilno, se profil spremeni. Bolna jetra denimo sproščajo amonijak, poškodovane ledvice pa lahko povečajo sečnino in kreatin. Poškodbe mišic se kažejo v povišanem laktatu, pri raku se poveča privzem glukoze.

Slika, ki jo znanstveniki dobijo iz presnovnih profilov, je pogosto bolj celovita, kot jo omogočajo drugi testi. To je zato, ker na presnovke ne vpliva le genetika posameznika, temveč tudi kraj in način življenja: prehrana, vadba, izpostavljenost onesnaženju in stres.

Ker so pridobili podatke pol milijona ljudi, to pomeni, da lahko razvijejo zanesljive teste, ki zgodaj odkrijejo odstopanje od povprečja.

Lahko bi napovedali demenco in raka

Presnovni profili se že zdaj uporabljajo za napovedovanje nekaterih bolezni, med njimi demence, je dejal dr. Julian Mutz s kraljevega kolidža v Londonu.

Molekularni epidemiolog z univerze v Oxfordu je s kolegi na podlagi podatkov iz študije ugotovil razlike v staranju moških in žensk ter način razvoja starostnih bolezni, kot je rak.

Biobanka je z zbiranjem vzorcev začela leta 2006.